EUROVOCGozd
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Listnati gozd
Gozd je združba dreves enake ali sorodne vrste, lahko pa rastejo skupaj tudi drevesa zelo različnih vrst, ki se med seboj ne ovirajo v rasti. Po obliki ločimo:
- Listnate gozdove,
- Iglaste gozdove,
- Mešane gozdove.
Po strukturi lesa pa:
- Trdolesne, predvsem listnate gozdove,
- Mehkolesne, predvsem iglaste gozdove.
Odvisno od klimatskih razmer pa živijo tudi:
- Listopadni gozdovi, predvsem v zmernem klimatskem področju,
- Pollistopadni gozdovi, predvsem v jugovzhodni Aziji-monsunski gozdovi,
- Zimzeleni gozdovi in vlažno-tropski gozdovi ali deževni gozdovi.
Gozd je prvobitni ekosistem
Gozd je največji, najbolj pester in najbolj ohranjen del narave, združuje živo in neživo naravo. Živo naravo predstavljajo mikroorganizmi, žuželke, divjad, drevesa, grmi, zelišča, gobe, mahovi in lišaji ter neživozrak, voda, kamnine in minerali. V ohranjenem okolju se v gozdu snovi nenehoma krožijo in ne gre prav nič v izgubo. Danes človek krepko preoblikuje naravo za svoje potrebe in celo zabavo, to se povratno maščuje tako da mora za vzdrževanje teh površin uporabiti vedno več energije. Prekinitev krogotoka naravnih snovi pa ima hude dolgoročne posledice. Danes smo priča globalnega segrevanja, katerega v veliki meri sprožamo sami. Naš odnos do gozda ni zadovoljiv, ker ga gledamo zgolj z vidika njegovega gospodarskega izkoriščanja. Gozd ima poleg gospodarske funkcije še celo vrsto drugih, kot so:
- Zbiralnik in zadrževalec pitne vode,
- Tovarna kisika, ki v procesu fotosinteze nastaja kot stranski produkt,
- Čistilec zraka,
- Preprečevalec drsenja zemlje-plazov s svojim koreninskim pletežem,
- Blagodejno in ugodno vpliva na človekovo psihično stanje, deluje zdravilno in estetsko, lepša krajno,
- Ljudem služi kot izredna rekreacijska površina.
Proizvodnja kisika
Ker je Zemljina os nagnjena se količina kisika v zraku spreminja glede na letne čase. Večina kopnega in s tem tudi gozdov na svetu je nad ekvatorjem, tako da tí ob poletju na severni polobli proizvedejo več kisika od tistih na spodnji. Ko je na severni polobli zima, je na južni poletje, vendar ker je tam veliko manj gozdov, je posledično tudi manj proizvedenega kisika.
Zunanje povezave
Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi:
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gozd je združba dreves enake ali sorodne vrste, lahko pa rastejo skupaj tudi drevesa zelo različnih vrst, ki se med seboj ne ovirajo v rasti. Po obliki ločimo:
- Listnate gozdove,
- Iglaste gozdove,
- Mešane gozdove.
Po strukturi lesa pa:
- Trdolesne, predvsem listnate gozdove,
- Mehkolesne, predvsem iglaste gozdove.
Odvisno od klimatskih razmer pa živijo tudi:
- Listopadni gozdovi, predvsem v zmernem klimatskem področju,
- Pollistopadni gozdovi, predvsem v jugovzhodni Aziji-monsunski gozdovi,
- Zimzeleni gozdovi in vlažno-tropski gozdovi ali deževni gozdovi.
Gozd je prvobitni ekosistem
Gozd je največji, najbolj pester in najbolj ohranjen del narave, združuje živo in neživo naravo. Živo naravo predstavljajo mikroorganizmi, žuželke, divjad, drevesa, grmi, zelišča, gobe, mahovi in lišaji ter neživozrak, voda, kamnine in minerali. V ohranjenem okolju se v gozdu snovi nenehoma krožijo in ne gre prav nič v izgubo. Danes človek krepko preoblikuje naravo za svoje potrebe in celo zabavo, to se povratno maščuje tako da mora za vzdrževanje teh površin uporabiti vedno več energije. Prekinitev krogotoka naravnih snovi pa ima hude dolgoročne posledice. Danes smo priča globalnega segrevanja, katerega v veliki meri sprožamo sami. Naš odnos do gozda ni zadovoljiv, ker ga gledamo zgolj z vidika njegovega gospodarskega izkoriščanja. Gozd ima poleg gospodarske funkcije še celo vrsto drugih, kot so:
- Zbiralnik in zadrževalec pitne vode,
- Tovarna kisika, ki v procesu fotosinteze nastaja kot stranski produkt,
- Čistilec zraka,
- Preprečevalec drsenja zemlje-plazov s svojim koreninskim pletežem,
- Blagodejno in ugodno vpliva na človekovo psihično stanje, deluje zdravilno in estetsko, lepša krajno,
- Ljudem služi kot izredna rekreacijska površina.
Proizvodnja kisika
Ker je Zemljina os nagnjena se količina kisika v zraku spreminja glede na letne čase. Večina kopnega in s tem tudi gozdov na svetu je nad ekvatorjem, tako da tí ob poletju na severni polobli proizvedejo več kisika od tistih na spodnji. Ko je na severni polobli zima, je na južni poletje, vendar ker je tam veliko manj gozdov, je posledično tudi manj proizvedenega kisika.
Zunanje povezave