Plaz
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Snežni plaz v Himalaji
Začetek snežnega plazu
Pláz je gmota snovi (zemlja, kamenje, ali sneg), ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol.
Največjo nevarnost v gorah pozimi predstavljajo plazovi, do katerih pride, ko se poruši ravnovesje sil v snežni odeji. Največja nevarnost plazov je takrat, ko zapade nov sneg, in sicer na pobočjih naklonine med 20° in 50°.
Glede na kvaliteto snega poznamo več vrst plazov:
- plazovi suhega in nesprijetega snega
- plazovi suhega sprijetega snega
- plazovi vlažnega nesprijetega snega
- plazovi vlažnega sprijetega snega
Zunanje povezave
Ta članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
Plaz je izjemen geološki pojav pri katerem se gmota snovi (zemlja, kamenje, sneg), na strmem pobočju loči, oz. odtrga od celote in zdrsne v dolino. VZROK ZA NASTANEK PLAZU Plaz je posledica fizikalnih in kemijskih sprememb, ki nastanejo zaradi več dejavnikov. . To so : -potresi -vulkanske aktivnosti -erozija rek, ledenikov -delovanje morskih valov - tresenje zemlje zaradi prometa, večjih strojnih del -večjih nenadnih prekomernih zbiranj vode , ki so posledica močnih padavin( dežja, snega). Vsi ti dejavniki vplivajo na spremembo sil, predvsem na silo teže ( gravitacijo). Posledica je, da nestabilne sestave zdrsijo v ugodnejši stabilen položaj. KAKO NASTANE ZEMELJSKI PLAZ ( posledica obilnih padavin)
V Sloveniji so zemeljski plazovi v največji meri posledica večjih prekomernih zbiranj vode ( večdnevnega obilnega deževja).
Zemeljski plaz tako nastane na strmem pobočju ali pečini, kjer je zemlja zelo namočena hkrati pa ni dreves, ki bi plaz zaustavila. Sproži se takrat, kadar postane zrahljana vrhnja plast nestabilna.. Vrhnja plast zemlje zgrmi po pobočju in zasipa oz. podre vse, kar ji je na poti.
VRSTE ZEMELJSKIH PLAZOV
Poznamo tri vrste plazov in vsak poteka drugače. o PADAJOČI PLAZOVI nastanejo, kadar ogromne pečine zgrmijo po strmem pobočju. Ob dotiku s tlemi se pogosto nalomijo v manjše kose. o DRSEČI PLAZOVI po pobočju drsijo z veliko kamenja in skalovja s hitrostjo tekoče vode. Prav tako se sprožajo drseči plazovi drobirja, sestavljeni iz tankih plasti rahle zemlje in manjšega kamenja. o Pri TEKOČIH zemeljskih PLAZOVIH teče navzdol zmes blata in vode in sproti pobira vse, kar ji leži na poti.
POSLEDICE
Vsak plaz pusti posledice. Te so odvisne od velikosti plazu in kraja dogajanja. Nekateri zasujejo cela mesta in vasi, nekateri pa poškodujejo le ceste ali železniške proge. Velikokrat plazovi pokopljejo pod seboj tudi ljudi.
ZANIMIVOSTI
-Med najhujše plazove v Sloveniji štejemo zemeljski plaz v Logu pod Mangartom 15. in 17. novembra leta 2000. Umrlo je 7 ljudi, veliko hiš je bilo porušenih in zasutih.
-V Venezueli se je leta 1999 po dveh tednih neprestanega deževja zrušila gora, plazovi so s seboj odnesli mesta, kar je terjalo 15 000 človeških žrtev.
-Plazovi lahko dosežejo hitrost preko 50 km/h.
ZAKLJUČNA MISEL
Prekomerne padavine so vedno pogostejši vzroki za večje število plazov. Le-te so posledica prevelikih človeških poseganj v naravo ( npr. sekanje gozdov), ki spreminjajo naše podnebje. Ljudje škodujemo sami sebi. Ozavestiti bi se morali, da z izkoriščanjem narave škodimo sami sebi.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pláz je gmota snovi (zemlja, kamenje, ali sneg), ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol.
Največjo nevarnost v gorah pozimi predstavljajo plazovi, do katerih pride, ko se poruši ravnovesje sil v snežni odeji. Največja nevarnost plazov je takrat, ko zapade nov sneg, in sicer na pobočjih naklonine med 20° in 50°.
Glede na kvaliteto snega poznamo več vrst plazov:
- plazovi suhega in nesprijetega snega
- plazovi suhega sprijetega snega
- plazovi vlažnega nesprijetega snega
- plazovi vlažnega sprijetega snega
Zunanje povezave
- Ta članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
Plaz je izjemen geološki pojav pri katerem se gmota snovi (zemlja, kamenje, sneg), na strmem pobočju loči, oz. odtrga od celote in zdrsne v dolino. VZROK ZA NASTANEK PLAZU Plaz je posledica fizikalnih in kemijskih sprememb, ki nastanejo zaradi več dejavnikov. . To so : -potresi -vulkanske aktivnosti -erozija rek, ledenikov -delovanje morskih valov - tresenje zemlje zaradi prometa, večjih strojnih del -večjih nenadnih prekomernih zbiranj vode , ki so posledica močnih padavin( dežja, snega). Vsi ti dejavniki vplivajo na spremembo sil, predvsem na silo teže ( gravitacijo). Posledica je, da nestabilne sestave zdrsijo v ugodnejši stabilen položaj. KAKO NASTANE ZEMELJSKI PLAZ ( posledica obilnih padavin)
V Sloveniji so zemeljski plazovi v največji meri posledica večjih prekomernih zbiranj vode ( večdnevnega obilnega deževja).
Zemeljski plaz tako nastane na strmem pobočju ali pečini, kjer je zemlja zelo namočena hkrati pa ni dreves, ki bi plaz zaustavila. Sproži se takrat, kadar postane zrahljana vrhnja plast nestabilna.. Vrhnja plast zemlje zgrmi po pobočju in zasipa oz. podre vse, kar ji je na poti.
VRSTE ZEMELJSKIH PLAZOV
Poznamo tri vrste plazov in vsak poteka drugače. o PADAJOČI PLAZOVI nastanejo, kadar ogromne pečine zgrmijo po strmem pobočju. Ob dotiku s tlemi se pogosto nalomijo v manjše kose. o DRSEČI PLAZOVI po pobočju drsijo z veliko kamenja in skalovja s hitrostjo tekoče vode. Prav tako se sprožajo drseči plazovi drobirja, sestavljeni iz tankih plasti rahle zemlje in manjšega kamenja. o Pri TEKOČIH zemeljskih PLAZOVIH teče navzdol zmes blata in vode in sproti pobira vse, kar ji leži na poti.
POSLEDICE
Vsak plaz pusti posledice. Te so odvisne od velikosti plazu in kraja dogajanja. Nekateri zasujejo cela mesta in vasi, nekateri pa poškodujejo le ceste ali železniške proge. Velikokrat plazovi pokopljejo pod seboj tudi ljudi.
ZANIMIVOSTI
-Med najhujše plazove v Sloveniji štejemo zemeljski plaz v Logu pod Mangartom 15. in 17. novembra leta 2000. Umrlo je 7 ljudi, veliko hiš je bilo porušenih in zasutih.
-V Venezueli se je leta 1999 po dveh tednih neprestanega deževja zrušila gora, plazovi so s seboj odnesli mesta, kar je terjalo 15 000 človeških žrtev.
-Plazovi lahko dosežejo hitrost preko 50 km/h.
ZAKLJUČNA MISEL
Prekomerne padavine so vedno pogostejši vzroki za večje število plazov. Le-te so posledica prevelikih človeških poseganj v naravo ( npr. sekanje gozdov), ki spreminjajo naše podnebje. Ljudje škodujemo sami sebi. Ozavestiti bi se morali, da z izkoriščanjem narave škodimo sami sebi.